[ Pobierz całość w formacie PDF ]
sledili, mrzli in grozni, topi, obupa polni in nemih sol-
za, temne bojazni pred bodo�nostjo. Ali ko se ji je rodil
sin, ta sin, sin njene du0 e, je usmiljena roka izbrisala iz
njenega srca vso grenkobo spominov, �alost ji je ubla�i-
la v mehko to�nost, strah ji izpremenila v upanje. Nova
mo� je pri0 la v njeno telo, vrnila se je mladost, polna za-
upanja in pri�akovanja. Zdaj je potola�ena. Tako pre�u-
de�no podoben je njen sin njemu, njenemu o�etu. Ne-
kaj mesecev je 0 ele star, in vendar je �e vse, kar je kra-
91
NJENO �IVLJE NJE
BESeDA
silo o�eta v njenih o�eh, zarisano v njegov otro0 ki, ne�ni
obraz. �uti, silno �uti, trdno veruje, da bo ta njen sin
uteha njene starosti. Ni� ve� se ne boji �ivljenja. Kaj ji
more 0 e storiti? Kaj nima 0 �ita v otroku, ki jo bo varoval
vseh udarcev? Karkoli ji je 0 e usojeno, da pretrpi, bo
pretrpela lahko, kajti zdaj ve, tam v bodo�nosti, �ez
dvajset let, se za�ne drugo �ivljenje, novo in lepo. Ve, da
je Roman izgubljen, da je ni mo�i, ki bi ga re0 ila njego-
vih slabosti; ve, da jo 0 e �aka od njega to in ono, poni-
�anje, sramota morda. Ali vse bo lahko prestala; zaradi
sina mu bo odpustila. Vse o�etove grehe, vse njegove
slabosti, vse poravna njen sin Rajko, njegov vnuk. Ona
to �uti, ona to ve. Kakor �ude� jo je prerodilo to spo-
znanje, da je otrok podoben njemu, njenemu o�etu. Ve-
ruje, trdno veruje, da je upanje, ki ji je zasvetilo iz obra-
za tega otroka, ne prevari. Vzgajala ga bo skrbno, kakor
0 e ni nikdar nobena mati vzgajala svojega sina. Najlep0 e
seme zaseje v njegovo du0 o, nad vsakim njegovim kora-
kom bo bedela, dokler ne odraste in bo sam dovolj mo-
�an za borbo �ivljenja. �e ga vidi pred seboj, zrelega
mo�a, in tak je, kakor je on, njen o�e, ki ga spo0 tuje nad
vse ljudi. O, njeno srce je polno ponosa, sre�no je in ves
strah pred bodo�nostjo je izginil iz njega!
Tako je pisala svojemu o�etu.
O�e, ki je bil �e sedemdesetleten starec, ji ni odgovoril
tako hitro in ne tako, kakor je pri�akovala.
92
NJENO �IVLJE NJE
BESeDA
�S te�kim srcem sem bral tvoje pismo, h�i,� ji je pisal.
�Bral sem tvojo obto�bo, ki sem jo �e zdavnaj slutil in ki
si jo zamol�evala tako dolgo. Tudi zdaj mi ni� ne o�ita0 ,
in vendar je tvoja nesre�a te�ko breme za mojo vest.
Mnogo no�i sem razmi0 ljal o tem in jasno vidim, da sem
kriv, kakor sem se bal �e dolgo. Vse, kar si pretrpela,
sem ti jaz storil. Na svojem otroku sem zagre0 il najte�-
ji greh svojega �ivljenja. Biser sem imel in sem ga dal
prvemu, ki je pri0 el in me prosil zanj. In nisem ga vpra-
0 al, kaj bo z njim; nisem se brigal, �e se bo ponosno oki-
til z njim ali ga poteptal v blato. Ti si mol�ala, tvoja pis-
ma so bila hladna in kratka, tuja. Nisem vpra0 al, zakaj
si mol�ala, nisem pri0 el pogledat, kako �ivi0 . Nisem po-
grajal zeta; niti z eno besedo ga nisem posvaril in poka-
ral, nisem mu rekel, da ne trpim, da mi trpin�i in po-
ni�uje edino h�er. To bo te�ilo moja zadnja leta in niti
ob smrtni uri si ne odpustim te stra0 ne lahkomiselnosti,
s katero sem zagre0 il zlo�in, ki se ti pokori0 zanj po ned-
ol�nem.
Zahvaljujem te za veliko ljubezen, ki jo goji0 zame,
svojega o�eta; ne zaslu�im je tako, kakor bi rad. Hvale-
�en sem ti, da 0 e v sinu ljubi0 mene in te veseli, da mi je
podoben, ter �eli0 , da bi mi bil enak tudi po srcu in zna-
�aju. Ljuba h�i, �elim ti, da do�ivi0 od njega samo dobro
in lepo. �elim ti, da ne bi tudi on kdaj gre0 il nad teboj,
kakor sem gre0 il jaz, da ti ne uni�i, �etudi nehote, sta-
93
NJENO �IVLJE NJE
BESeDA
rosti tvoje, kakor sem ti jaz, tvoj o�e, nehote uni�il mla-
dost. Vro�e �elim, da se ti izpolnijo v njem vse tvoje
nade. S solznimi o�mi mislim nanj in �e imajo �elje star-
ca deda mo�i in blagoslova, blagoslavljam sleherni dan
njegovega �itja. Naj bo po0 teno, sre�no in na korist nje-
mu in vsem ljudem, ki ga bodo poznali.
Nate, h�i, mislim z �alostjo. �eprav se hvali0 , da je
nov pogum v tvojem srcu, vendar je mene starca strah
zate. Rad bi ti pomagal, ko bi mogel, rad bi umaknil s
tvojih potov vso nesre�o, ki te 0 e �aka. Naj pade name,
ki sem �e star in odve�! Toda vem, da so te �elje zaman,
�etudi prihajajo iz odkritosr�nega, na �rtve pripravlje-
nega srca. Vsak gre sam svojo pot �ivljenja, od rojstva v
smrt. Sam mora vse nositi, vse trpeti. Morda je bila dru-
ga, svetlej0 a, lep0 a pot pripravljena zate, a sem ti jaz pre-
zgodaj rekel: Tja pojdi! in si 0 la. Zdaj je prepozno vse
kesanje. Ni� se ne da ve� popraviti, ni� izbrisati, ni� za-
ustaviti.
�e si kdaj v skrbeh, mi pi0 i. Jaz bom po svojih skrom-
nih mo�eh nalagal vsak mesec, kar nama ostane z ma-
mo od penzije, v hranilnico za Rajka, da bo imel majh-
no pripomo� za 0 tudije, ko odraste.
Roman mi je pisal pred mesecem s Tirolskega, naj mu
po0 ljem tiso� goldinarjev, da jih potrebuje za neko lesno
kup�ijo pod roko, ki mu obeta lep dobi�ek. Poslal sem
mu jih, �eprav ne lahko. Nimam mnogo ve� in nekaj bi
94
NJENO �IVLJE NJE
BESeDA
rad, da ostane, da bo meni in mami za pogreb in zadnji
stan. Obljubil mi je, da mi vrne. Ali zdaj, ko sem dobil
tvoje pismo, vem, da bi zastonj �akal na to. Naj bo, me-
ne to ne boli. Le �al mi je, da nisem denarja poslal raj0 i
tebi in otrokoma, ki bi ga gotovo bolje porabili.�
�udno je to pismo zadelo Tildo.
Lepo je pisal o�e, in vendar& Tako malo je pisal o
vnuku& Ni ji pritrdil, da ima prav, da upa toliko, da to-
liko pri�akuje od tega sina, ki je 0 e majhen otrok. Ni� ni
omenil njenih na�rtov in da veruje vanje, da veruje v
njene svetle sanje o bodo�nosti. Kakor da �di nezaupa-
nje in bojazen za njegovimi besedami&
Ne, ne! On lahko dvomi, ki je �e star in dale� in ne
pozna, ne vidi njenega otroka.
Nagnila se je nad posteljico svojega sinka, vzdignila
ga na prsi in radostno je vzkipel ponos v njenem srcu,
sladka vera v lep0 e bodo�e dni. Ah, ne, pro�, dvomi!
Ona �uti, ona ve, da je ne bodo goljufale nade, ki jih je
splela okrog tega otroka. Nikoli!
In 0 ele potem se je vrnila k o�etovemu pismu in k od-
stavku, v kateremje pisal o denarju, ki ga je poslal nje-
nemu mo�u, Romanu.
Oh, torej je vendar 0 el tudi k njenemu o�etu bera�it in
lagat! Ni ga bilo sram!
Sela je in mu pisala, naj tega ne napravi nikoli ve�, �e
ho�e 0 e kdaj stopiti pred njene o�i in pozdraviti otroka.
95
NJENO �IVLJE NJE
BESeDA
Poslal ji je sto goldinarjev in ji pisal, da je igral na
borzi in dobil lepo vsoto; zdaj �e ve, kako je treba za�eti,
da �lovek obogati; 0 e hvale�na mu bo; otroci ga bodo 0 e
blagrovali. On bi bil �e zdavnaj kaj dosegel, samo ozke
razmere so ga vedno du0 ile in potiskale nizdol. Njega
ljudje 0 e ne poznajo, tudi ona ga ne pozna; bo �e 0 e vi-
dela, koga ima za mo�a. Podjetnosti je treba, s filistrsko
kramarijo se ni� ne dose�e.
Pred o�mi se ji je stemnilo, ko je brala to pismo. Kam
spet drvi? V kak0 en nov propad sili in peha s seboj tudi
[ Pobierz całość w formacie PDF ]