[ Pobierz całość w formacie PDF ]
oetovskemu srcu povzroale njegove pesni0 ke napas-
ti. Pa umirjen lahko sedaj poroam, da mi e pol leta ni
ve dal povoda za grajo v navedeni smeri. In me to ve-
seli tembolj, ker je drugae priden deko.
Slednje sem bil sicer tudi e povedal na drugem me-
stu, ali je njegova pridnost res udovita in vredna, da se
je 0 e enkrat spominjam. Ukae0 mu kaj sveta dol-
nost je oetova, da deci ukazuje in si uverjen, da niti
sli0 al ne bo ukaza, kakor ga ne poslu0 ajo drugi. Tega si
e h koncu vajen in te stvar ne razburja ve, zlasti ko so
tvoji ukazi taki, da je enako, ali jih po slu0 ajo ali ne. Toda
Franek, ta je kos in gre in uboga in te 0 e v zadrego spravi
140
DROBI
BESeDA
s svojo ubogljivostjo, ki se nisi zana0 al nanjo. Tak0 en je
fant!
Pa kakor je vobe sebinost temeljna podlaga love0 -
ke narave, tako mi je priznati, da sem tudi jaz v kratko-
vidnem samozadovoljstvu uival opisano fantovo prid-
nost, ni mi pa niti od dale prihajal v misel preudarek,
jeli z mojim osebnim obutkom zadovoljstva tudi za
fanta e re0 eno dejstvo njegove pridnosti. No, nad nami
vsemi uva nebo in neskonna njegova modrost in pra-
vinost.
Naneslo je, da sem moral vzeti v stroj Leva, imenov-
anega morskega strahu. Iz mladostne objestnosti je bil
raztrgal kos belega papirja, etrtinko pole ali kali. asi
so slabi, teaven je denarni poloaj drave in dravlja-
nov, in oni nepopisani list bi bil lahko 0 e uspe0 no sluil
kakr0 nemukoli uradnemu ali neuradnemu pisanju. Se-
veda Levu 0 e nedostaje narodnogospodarskih preudar-
kov in mu bo treba 0 e mnogo smotrne in vztrajne vzgo-
je, da bo sposoben podrejati vsa svoja dejanja in neha-
nja ozirom na javno korist in na blagor blinjega. Zdaj
ga 0 e vladajo hipni nagoni. Tako je bilo tudi to pot: za-
bliskale so se mu oi, pokazal je spodnjo vrsto zobkov in
rsk, rsk, e je bil na dvoje omenjeni list.
Lev, sem dejal, pojdi sem!
Saj bom pjiden, je izjavil in zlezel pod posteljo.
141
DROBI
BESeDA
Morski strah, sem rekel, tvoje ravnanje je v dvoj-
nem oziru zavrno in ostre graje vredno. Brez tehtnega
vzroka si uniil koristno potreb0 ino vsakdanjega iv-
ljenja ...
Pokukal je zvedavo izpod postelje, kakor mi0 ka iz luk-
nje.
Na drugi strani, sem nadaljeval, se pod posteljo
upira0 od Boga ti postavljeni gosposki in se umika0 roki
pravice. Zona mi spreleta ivot, brrr, brrr, ko ti, navdan
od zlih slutenj, ugibam bodonost, kakr0 ni zapade0 brez
usmiljenja, ako ne krene0 0 e pravi as na drugo pot.
Prilezel je iz svojega skrivali0 a in mi pri0 el h kolenu.
Toda ne pobit gre0 nik, skesan in voljan vzeti nase zaslu-
eno kazen, ampak s 0 iroko odprtimi omi in usteci, iz-
vabljen po blagodoneih mojih besedah in nadejajo se
zanimive predstave, sline oni v kinu.
Primem ga za roko, da se mi ne izmuzne: Kaj si sto-
ril?
Ne vem, je dejal in je verjetno, da je bil na strgani
papir e pozabil, drugae ga pa 0 e ne bi bilo na dan iz
zavetja pod posteljo.
Zanikrne grdi, mali! sem mu budil vest, papir si
uniil lepi, dragoceni. Le spomni se malo! Mar ti ne go-
dem vsak sleherni dan, da ne sme0 delati 0 kode? Jaz sem
grozovito hud: rompompom, rompompom! Zapomni
si, e se mi ne pobolj0 a0 in ne bo0 priden, tudi moj mor-
142
DROBI
BESeDA
ski strah ne bo0 ve! Raj0 i ne maram nikdar nobenega
morskega strahu, nego da bi grel tako zloestno prika-
zen na svojih oetovskih nedrih.
Mladi gre0 nik je s priznanja vredno pozornostjo ui-
val moje besede. Ne reem, da mu je bil ba0 do piice
jasen njih pomen, vendar vobe njih blagoglasje in vz-
neseni poudarek nista docela zgre0 ila cilja: nabiral je
ustnice, da mu je kolebal poloaj med smehom in jo-
kom.
Taas pa se je zgodilo, da se je nekaj drobnega, top-
lega pritisnilo obme, me poboalo po licu in mi za0 e-
petalo na uho: Naj bom pa jaz tvoj morski strahek.
Holaj, bil je Franek! Prosilec za mesto morskega stra-
hu, ako se morebiti izprazni!
Zdaj se mi je zasvetilo in sem razumel, kaj so me vasi
vpra0 evali njegovi pogledi. Opaal sem jih bil in tudi
util, da tii v njih prikrita elja, ki otrok odla0 a z njo na
dan; sam pa si v svoji sebini samozadovoljnosti nisem
bil resno prizadeval, uganiti opominjajoih teh pogle-
dov, ki so nemo, pa vendar ivo vpra0 evali in priganja-
li: Priden sem kje mi je nagrada za mojo pridnost?
Sedanja prilika mu je bila slednji premagala plahost
in ozire, da je 0 el in predloil svoj skromni raun za svo-
jo obilno, dosihmal nam dobavljeno pridnost. Presenetil
me je le predmet zaelene nagrade. Glej ga ptia, asti-
hlepen je na0 Franek!
143
DROBI
BESeDA
Ta plat njegovega znaaja mi je bila nova. efom bo
svoj as po volji, sem si mislil, tovari0 em ne.
Sicer pa ostati mi je bilo pri dejstvu: Franek je pri-
den, a vsaka pridnost je zdruena z rtvami.
Ustreza tedaj le pravici sem si dejal da dobi fant
za obilno portvovalno pridnost nagrado, makar v obli-
ki zaelenega odlikovanja s inom morskega strahu.
e ne bi bilo zadrka! Ko se mi pa smili na0 mali Lev,
da bi mu takole nenadoma vzel dosedanje vajeno dosto-
janstvo.
Ima vendarle tudi svoje dobre strani. Njegovih literar-
nih zaslug sem se e dotaknil. In tako majhen je 0 e in
lepo rejen odojak mu pravimo po hrvatsko! In pa
ena se zanj zavzema ...
Seveda ena ni isto nepristranska njej hodi poste-
ljo gret. Re je taka, da ga ena zveer polaga najprej v
svoje blazine; 0 ele preden se sama spravi k poitku, ga
preloi v njegov kurnik, ona pa lee v lepo e razgreto
gnezdo. Meni fant ne hodi gret lei0 a, eprav sem
konec koncev tudi nekaj pri hi0 i. Pa zaradi tega ni za-
visti in sovra0 tva, niti ne, da bi kaj oital eni in deku.
Skratka, na eno plat naganja ut pravice, da ustree0
utemeljenim eljam starej0 ega, na drugo plat brani srce,
branijo oziri, da preivo ne ali0 mlaj0 ega.
Ugibal sem, ali ne bi 0 lo in bi se stvar zlepa uredila
tako, da ostane Lev, kar je saj zoper njega kakor mor-
144
DROBI
BESeDA
skega strahu pravzaprav 0 e ni bilo pritob Franek pa
naj bi prejel zgolj zadevni naslov in znaaj. Ali me ni
zadovoljevala taka re0 itev: priimka bi ostajala vendarle
enaka in iz enakosti bi se rodile zmede in zapletki.
e sem preudarjal, ali se ne bi priporoala pot, da Lev
za stopinjo napreduje in postane vi0 ji morski strah, na
izpraznjeno mesto pa bi mu sledil Franek. Pa kaj, ko za
Levovo povi0 anje al ni bilo ni, pa e isto ni podlage,
marve sem ga imel falota, kakor povedano, ba0 v stroju
zaradi malopridne po0 kodbe nepopisanega papirja.
Personalne zadeve so koljiv posel. Muenik tisti,
kogar zadenejo neizprosno prej ali slej zapade mrke-
mu svetobolju. Grize te personalni spis, gloda ti moga-
ne, 0 e preden mu roka odvee omot, dovolj da ga je
ugledalo oko. In nobena druga re0 itev ne gre tako poasi
in tako teko od rok kakor re0 itev personalnih zadev.
Seveda se polagoma privadi0 odlaganju in odla0 anju in
te konno niti ve ne pee vest, ampak se tolai0 , da je
odlaganje in odla0 anje lahko re0 itvi tudi v korist, ker as
sam dostikrat re0 i stvar bolje, kakor bi jo re0 ila omeje-
na love0 ka pamet.
No in je v istini s asom dozorela tudi re0 itev vpra-
0 anja, kaj bodi s inom ali naslovom morskega strahu.
Jako ljubo bi mi bilo, ako bi mogel poroati, da se je
re0 itev izvr0 ila na podlagi izbolj0 ane Levove kvalifikaci-
je, katera da je slednji upraviila njegovo povi0 anje v
145
DROBI
BESeDA
vi0 jega morskega strahu in tako omogoila, da se na nje-
govo mesto pomakne Franek.
al tega ne morem poroati.
Ampak narobe in je bil dogodek, ki se je primeril in je
[ Pobierz całość w formacie PDF ]